Prehrana predstavlja pomemben dejavnik zdravega življenjskega sloga posameznika in družbe. Zdrav način prehranjevanja ima dolgoročno pomemben vpliv za ohranjanje in krepitev zdravja, nezdrave prehranjevalne navade pa so ena izmed ključnih determinant nezdravega življenjskega sloga in posledično vzrok za različne kronične nenalezljive bolezni (bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2, rake, debelost, bolezni kostno-mišičnega sistema …) (1). Trend nezdravega prehranjevanja in bremena bolezni, ki je povezano z neustreznim prehranjevanjem v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije narašča. Raziskave evropskih držav kažejo na številne prehranske probleme, med katerimi so zagotovo najbolj izpostavljeni prekomeren vnos maščob, nezadostno uživanje sadja in zelenjave ter vse večji problem prekomerne hranjenosti in debelosti, ki je izražena pri vseh skupinah prebivalcev (1).
Različne antropološke, prehranske in genetske raziskave kažejo, da se je prehrana človeka, vključno z energijskim vnosom in energijsko porabo v zadnjih 10.000 letih zelo spremenila. Spremembe se v zadnjih 150 letih odražajo predvsem v načinih prehranjevanja, količinah zaužitih maščob in vitaminov (npr. vitamin C in E …) (1–4). Tradicionalni način prehranjevanja, ki je v preteklosti temeljil na uživanju hrane rastlinskega izvora, je v drugi polovici dvajsetega stoletja izpodrinil način prehranjevanja, ki je osnovan na maščobi, energijsko gosti hrani ter živilih živalskega izvora (1). V 90-ih letih preteklega stoletja so strokovnjaki z namenom oblikovanja idealnega prehranskega modela raziskovali različne modele prehranjevanja, ki pozitivno vplivajo na zdravje. Za izredno zdravju koristen način se je izkazal način prehranjevanja, ki so ga uporabljali prebivalci Krete in južne Italije v zgodnjih 60-ih letih prejšnjega stoletja, ki je znana pod pojmom mediteranska prehrana (5).
Slabi prehranski vzorci so zaradi sedečega načina življenja tesno povezani z nizko porabo zaužite energije, kar vodi v kronične bolezni, ki postajajo ključni kazalci nezmožnosti in prezgodnjih smrti prebivalcev razvitih držav in držav v razvoju. Kronične bolezni je možno preprečiti. Medtem, ko na genetske dejavnike, kot so starost, spol in genetska predispozicija, ne moremo vplivati, imamo večji vpliv na dejavnike tveganja, ki so povezani s starostjo in spolom. Nanje lahko vplivamo predvsem preko
Opravljene raziskave o načinu prehranjevanja v Sloveniji kažejo, da velik odstotek otrok in mladostnikov ter odraslih prebivalcev priporočila zdravega prehranjevanja upošteva le delno ali sploh ne. Število dnevnih obrokov in ritem prehranjevanja nista ustrezna, energijska vrednost povprečnega obroka je previsoka, poleg tega zaužijemo preveč celokupnih in nasičenih maščob ter slane in sladke hrane. V naši prehrani je premalo zelenjave in sadja ter prehranskih vlaknin. Zaužijemo premalo sestavljenih ogljikovih hidratov in preveč enostavnih. Podatki za slovenske otroke in mladostnike (HBSC) kažejo, da dekleta sicer pogosteje posegajo po zelenjavi in sadju v primerjavi s fanti, vendar manj redno zajtrkujejo. Izsledki za odraslo populacijo (Z zdravjem povezan življenjski slog) pa kažejo, da se ženske bolj redno prehranjujejo v primerjavi z moškimi. Prehranska priporočila manj upoštevajo tisti odrasli z nižjo stopnjo izobrazbe, brezposelni ter odrasli v starosti med 25 in 49 let. Opravljene raziskave pri populaciji otrok in mladostnikov ter pri odraslih pa kažejo tudi slabše prehranjevalne navade med osebami z nižjim socio-ekonomskim položajem.
V Sloveniji z namenom osveščanja javnosti uporabljamo Priporočila za zdravo prehranjevanje, ki temeljijo na prehranskem vzorcu v naši državi. Opredeljujemo jih v 12 konkretnih priporočilih:
V Sloveniji so bile v zadnjem desetletju vzpostavljene smernice zdravega prehranjevanja za različne populacijske skupine, ki se lahko uporabljajo v različnih okoljih (v porodnišnicah in šolah za mlade starše, v vrtcih, šolah, delovnih organizacijah, bolnišnicah in domovih za starejše …). Dostopne so na naslednjih povezavah: