Telesno dejavnost za krepitev zdravja lahko opredelimo kot najrazličnejše oblike telesne aktivnosti, med katere sodijo aktivnosti v prostem času, pri delu oziroma med njim in aktivnosti za približevanje ciljem vsakodnevnih nujnih in načrtovanih dejavnosti posameznika (na delo, po opravkih, nakupih, obiskih in/ali drugih zadolžitvah). Gre za vse oblike gibanja telesa, pri katerem sodelujejo skeletne mišice in se porablja energija. Po drugi strani telesno dejavnost opredeljujemo kot namensko telesno dejavnost, ki je običajno strukturirana in se uporablja za krepitev oziroma izboljševanje posameznikovega zdravja in telesne pripravljenosti. Številne raziskave so namreč pokazale, da telesna dejavnost zelo pozitivno učinkuje na človeški organizem. Telesna dejavnost pomembno vpliva tako na telesno kot duševno zdravje. Redna telesna dejavnost
Podatki za gibalne navade med otroci in mladostniki, ki uporabljajo metodo samoporočanja, se med seboj nekoliko razlikujejo. HBSC raziskava poroča, da se skladno s priporočili giblje ena petina mladostnikov, medtem ko raziskava ARTOS kaže, da so mladostniki v povprečju zmerno telesno dejavni več kot 3 ure na dan. Nasploh so podatki raziskave ARTOS bolj optimistični kot podatki raziskave HBSC. Kot za prehranjevalne navade naj bi tudi za gibalne navade veljalo, da imajo spol, starost in socio-ekonomski položaj družine ključni vplivi telesno dejavnost otrok in mladostnikov. Zaradi opisane problematike natančnosti določanja telesne dejavnosti otrok in mladostnikov, je stopnja telesnega fitnesa bolj zanesljiv kazalnik gibalnih navad (SLOfit raziskava). Po teh podatkih je razvidno, da je v Sloveniji še vedno večji del populacije ustrezno gibalno učinkovit, medtem ko je zaskrbljujoč predvsem odstotek otrok in mladostnikov, ki so gibalno neučinkoviti, saj je pri njih ukvarjanje s telesnimi dejavnostmi višje intenzivnosti – tvegano. Podatki za odraslo populacijo (samoporočani) kažejo naraščajoč trend odstotka odraslih, ki se gibljejo skladno s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Podatki nadalje tudi kažejo, da ni posebnih razlik med pripadniki spodnjega in višjega družbenega sloja ter med različnimi stopnjami izobrazbe v količini telesne dejavnosti. Neprimerno okolje s slabo infrastrukturo, pomanjkanje ustreznih objektov, slabo finančno stanje, pomanjkanje časa, utrujenost in preslaba ozaveščenost so najpomembnejši dejavniki, ki so povezani z nezadostno telesno dejavnostjo.
Pri opredeljevanju, kakšna je zadostna in primerna telesna (gibalna) aktivnost, koristna za varovanje in krepitev zdravja, je treba upoštevati več kriterijev: vrsto telesne (gibalne) aktivnosti, njeno intenzivnost, pogostnost in trajanje. Pri tem sta količina redne telesne (gibalne) dejavnosti in korist za zdravje sorazmerno povezani. Za prepričljive pozitivne učinke na zdravje zadostuje že redno gibanje zmerne intenzitete, vedno bolj pa se ugotavlja, da je predvsem v kasnejših obdobjih življenja pomembno, da se ohranja mišična masa.
Minimalna priporočena količina telesne dejavnosti za krepitev in varovanje zdravja je
Priporočena količina telesne dejavnosti za krepitev in varovanje zdravja je
Za zmerno intenzivnost se šteje telesna dejavnost, pri kateri se posameznik nekoliko ogreje in rahlo zadiha. Natančna priporočila priporočene telesne dejavnosti se glede na starostne oz. specifične skupine (otroci in mladostniki, odrasli, starostniki, nosečnice, posamezniki z določenimi obolenji) precej razlikujejo.
Za otroke in mladostnike v Sloveniji nimamo nacionalno sprejetih smernic (obstajajo le strokovne smernice, ki so jih v letu 2011 razvili slovenski strokovnjaki iz Medicinske fakultete in Fakultete za šport Univerze v Ljubljani), zato je RS privzela SZO smernice.
V Sloveniji pa obstajajo nacionalno sprejete smernice za splošno, predvsem odraslo populacijo. Te so navedene v Strategiji Vlade Republike Slovenije na področju telesne (gibalne) dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do 2012.
