Debelost je psihosomatska in hkrati sodobna civilizacijska bolezen, ki nastane kot posledica evolucijske neprilagojenosti na preobilje hrane in pomanjkanje telesne dejavnosti. Predstavlja dejavnik tveganja za številne kronične nenalezljive bolezni, kot so sladkorna bolezen tipa 2, koronarne bolezni srca, povišan krvni tlak, obolenja žolčnika, možganska kap, določene vrste raka, poveča pa se tudi pogostost kostno-mišičnih težav in težav z dihanjem. Debelost je uvrščena tudi na seznam bolezni. Leta 1997 je Svetovna zdravstvena organizacija potrdila, da je debelost bolezen, ki se kaže kot zelo povečana telesna teža glede na telesno višino in spol.
Debelost nastane kot posledica pozitivne energijske bilance, kar pomeni, da je energetski vnos s hrano večji kot je poraba. To energijsko neravnovesje pri prebivalstvu je posledica spremenjenih prehranskih navad vključno z večjo porabo energetsko goste hrane kot so maščobe, zlasti nasičene, enostavni ogljikovi hidrati ter gazirane brezalkoholne pijače, ki vsebujejo veliko dodanih sladkorjev. Debelost je mogoče opredeliti z različnih zornih kotov in gledišč, vendar pa se zlasti medicinski strokovnjaki strinjajo, da je debelost kompleksna, večvzročna kronična presnovna bolezen, za katero je značilno čezmerno kopičenje maščevja v telesu. Na debelost kot bolezen, ki ogroža in ruši zdravje posameznika bodisi na telesni, duševni ali družbeni ravni, vplivajo dedna predispozicija, življenjski slog oz. vedenjske navade in življenjski pogoji. Vpliv posameznika na dednost je zelo omejen, lahko pa posameznik v veliki meri vpliva na svoje zdravje v okviru vedenjskih navad in življenjskih pogojev. Danes sicer govorimo o t. i. obesogenem okolju, tj. okolju, ki spodbuja razvoj debelosti (npr. sedeči življenjski slog), pri čemer telesna dejavnost ter zdrava in uravnotežena prehrana predstavljata enega izmed ključnih varovalnih dejavnikov pri preprečevanju njenega nastanka.
Enega izmed največjih globalnih javno-zdravstvenih izzivov 21. stoletja predstavlja debelost v otroški dobi. Otroci s prekomerno težo in debelostjo imajo večjo verjetnost, da ostanejo debeli v odrasli dobi. Poleg tveganja za prezgodnjo umrljivost in obolevnost, pa so ti otroci tudi bolj podvrženi zbadanju, ustrahovanju in socialni izolaciji. Dejavniki, ki vplivajo na prekomerno telesno težo in debelost v otroškem obdobju in mladostništvu so tudi pomanjkanje telesne aktivnosti, preživljanje časa pred televizijo ter sama debelost staršev. Z vidika razvoja debelosti so še posebej ogroženi tisti iz nižjih socio-ekonomskih slojev.
Stanje hranjenosti človeka se glede na usmeritve Svetovne zdravstvene organizacije pri odraslih kategorizira s pomočjo indeksa telesne mase (ITM), ki se ga določa po naslednji enačbi:
| ITM | Stopnja debelosti | Stopnja tveganje za nastanek bolezni glede na povezavo med ITM in obsegom pasu | ||
|---|---|---|---|---|
|
Moški < 102 cm Ženske < 88 cm |
Moški > 102 cm Ženske > 88 cm |
|||
|
Podhranjenost |
< 18,5 |
|||
|
Normalna telesna teža |
18,5-24,9 |
|||
|
Čezmerna telesna teža |
25,0-29,9 |
Povečano |
Visoko |
|
|
Debelost |
30,0-34,9 35,0-39,9 |
I. II. |
Visoko Zelo visoko |
Zelo visoko Zelo visoko |
|
Ekstremna debelost |
> 40,0 |
III. |
Ekstremno visoko |
Ekstremno visoko |
Na debelost kot bolezen, ki ogroža in ruši zdravje posameznika bodisi na telesni, duševni ali družbeni ravni, vplivajo dedna predispozicija, življenjski slog oz. vedenjske navade in življenjski pogoji. Vpliv posameznika na dednost je zelo omejen, lahko pa izražanje dednega materiala usmerjamo z ostalima dvema dejavnikoma, ki sta medsebojno povezana. Na življenjski slog oz. vedenjske navade, kot so način prehranjevanja, telesna aktivnost, obvladovanje stresa, posameznik/otrok/njegovi starši oz. skrbniki lahko vplivajo v veliki meri. Življenjski pogoji pa se nanašajo na okolja, v katerih posameznik živi, dela in tudi na to, kako okolje in družba vplivata na življenje posameznika. Danes govorimo o t. i. obesogenem okolju, tj. okolju ki spodbuja razvoj debelosti (npr. sedeči življenjski slog), pri čemer telesna dejavnost ter zdrava in uravnotežena prehrana predstavljata ključna varovalna dejavnika pri preprečevanju njenega nastanka.
Zato vas spodbujamo: »Uživajmo v zdravju – z zdravo prehrano in telesno dejavnostjo!«
