V okviru projekta Uživajmo v zdravju smo povezali različne deležnike v lokalnem okolju, ki lahko otroku, mladostniku ter njegovi družini nudi podporno okolje za zdrav življenjski slog. Na podlagi koncepta povezovanja sektorjev smo v projektu vzpostavili lokalne preventivne time v 11 statističnih regijah po Sloveniji. Timi so vključevali strokovnjake 12 zdravstvenih domov, 19 vzgojno-izobraževalnih zavodov in 15 občin. Njihovo delovanje in povezovanje je koordiniralo 18 javnozdravstvenih strokovnjakov iz 9 območnih enot Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Skupno število strokovnjakov, ki so se povezovali v lokalne, interdisciplinarne preventivne time je štelo 258 strokovnjakov.
Preventivni timi so delovali po enotnem navodilu, ki je opredeljeno v publikaciji:
Lokalni preventivni tim je nova struktura v lokalnem okolju, ki v svojem gravitacijskem območju povezuje ključne deležnike v lokalnem okolju. V projektu Uživajmo v zdravju smo se osredotočili na vzgojno-izobraževalne zavode, zdravstvene domove ter lokalno skupnost. Ključni cilj lokalnega preventivnega tima je povezovanje in sodelovanje strokovnjakov v lokalnem okolju, s ciljem zagotavljanja specifičnih pogojev za spodbujanje zdrave prehrane, gibanja in podpore posameznikom s prekomerno telesno težo in debelostjo. Timu delujejo po načelo skupnostnega pristopa, njihova naloga pa je načrtovanje in koordiniranje preventivnih programov ter edukacija v podporo zdravega življenjskega sloga vsak na svojem delovnem področju.
Evalvacijsko poročilo o izvedbi aktivnosti s strani zdravstvenih domov, v sklopu pilotnega testiranja skupnostnega pristopa, podaja ugotovitve delovanja zdravstvenih domov pri povezovanju deležnikov v lokalne preventivne time:
Cilj skupnostnega pristopa je zagotoviti enakovredno partnerstvo in soodločanje med različnimi deležniki v lokalnem okolju, kjer vsak izmed njih prispeva skladno s svojimi pristojnostmi in po svojih najboljših močeh. Namen skupnostnega pristopa je povečati informiranost in razumevanje nekega pojava in povezati pridobljeno znanje s posegi in politike in družbene spremembe za izboljšanje zdravja in kakovosti življenja članov skupnosti (1-2). Prednost sodelovanja v skupnosti je tudi v tem, da so njihovi pristopi lahko bolj podporni posamezniku, saj so v lokalnem okolju navadno med ljudmi boljše socialne povezave, poznanstva, poleg tega pa lahko lokalni prebivalci zaradi svojih potreb bolj učinkovito in usklajeno vplivajo tudi na lokalno politiko. Cilj vseh omenjenih pristopov je prispevek k boljšemu zdravju prebivalstva in zmanjševanju neenakosti v zdravju. Skupnostni pristop je usmerjen k posamezniku, sodelovanje različnih deležnikov v lokalnem okolju pa lahko neposredno pozitivno vpliva na ranljive skupine ljudi (npr. socialno-ekonomsko ogrožene) (3). Skupnostni pristop je primeren tudi pri podpori zdravega življenjskega sloga v lokalnem okolju. Dosegamo ga lahko s sodelovanjem različnih deležnikov: vrtcev, šol, ZD, centrov za socialno delo ter občin. Pri spodbujanju pogojev za zdrav življenjski slog posredno omogočajo podporo ljudem s prekomerno telesno težo in debelostjo, in sicer VIZ preko izobraževanja in izvajanja programov s področja zdrave prehrane in telesne dejavnosti, ZD preko obravnave posameznika in družine s prekomerno telesno težo in debelostjo, občine pa preko zagotavljanja pogojev za telesno dejavnost (npr. gradnja igrišč, odpiranje športnih dvoran, ko le te niso v rabi, gradnja infrastrukture za aktivni transport …).
Viri:
