Zasnova projekta in razvojnih modelov temelji na pripravi posnetka stanja. V okviru tega so bile izvedene analize stanja (popis še obstoječih raziskav) ter fokusne skupine.
Analiza stanja je bila pripravljena v okviru prehranjevalnih navad, gibalnih navad in telesnega fitnesa, sistemov in programov izobraževanja, ponudbe prehrane ter športne vzgoje in infrastrukture za izvajanje telesne dejavnosti. V pripravo analize stanja so bile vključene različne institucije, povzetki analiz pa temeljijo na različnih raziskavah.
Kvalitativna metoda raziskovanja je vključevala izvedbo fokusnih skupin, ki so potekale med izvajalci v vzgojno-izobraževalnih zavodih (VIZ), primarnih zdravstvenih domovih in lokalnih skupnostih ter med uporabniki (starši/skrbniki).
Za optimiziranje delovanja in sodelovanja med vzpostavljenimi strukturami (preventivnimi timi) v različnih okoljih bodo razvita ustrezna orodja, algoritmi delovanja in sodelovanja. Ti bodo definirali naloge posameznih timov in hkrati njihovo povezovanje s preventivnimi timi iz drugih okolij.
Prehranjevalne navade slovenskih otrok in mladostnikov odstopajo od priporočil in priporočenih prehranskih vnosov za uravnoteženo prehrano, pri čemer imajo mladostniki z nižjim socio-ekonomskim položajem slabše prehranjevalne navade. Že med predšolskimi otroci je moč opaziti nezadostno uživanje zelenjave ter pretirano uživanje soli. Posledično že v tem starostnem obdobju otroci obolevajo za različnimi anemijami, ki so posledica specifičnih prehranskih primanjkljajev. Raziskave kažejo, da manj kot petina otrok in mladostnikov redno (vsaj enkrat na dan) uživa sadje zelenjavo, nasprotno pa je Slovenija po uživanju sladkih pijač med otroci in mladostniki v samem evropskem vrhu. Več kot tretjina mladostnikov uživa energijske pijače, pri čemer s starostjo uživanje energijskih (kot tudi sladkih) pijač, narašča. Rezultati so pokazali manjše število zaužitih dnevnih obrokov od priporočenega, kjer je zaslediti, da se najpogosteje opušča zajtrk. Zajtrk opuščajo tudi odrasli, kljub temu pa raziskave za odraslo populacijo kažejo, da je trend med anketiranci, ki užijejo tri glavne obroke dnevno, v letih od 2004 do 2012, naraščal. Izsledki tudi kažejo, da se ženske prehranjujejo bolj redno v primerjavi z moškimi, medtem ko je po drugi strani možno opaziti slabše prehranjevalne navade med osebami z nižjim sioci-ekonomsim položajem ter med osebami z osnovnošolsko in poklicno izobrazbo. V splošnem je opazen padajoč trend uživanja zelenjave in sadja od leta 2001 do 2012, po drugi strani pa je zaznati padajoč trend dosoljevanja jedi (kljub temu pa jedi dosoljuje še vedno nekaj več kot polica odraslih anketirih oseb). Med odraslo populacijo je opazen tudi trend zmanjševanja pogostosti uživanja aromatiziranih ne/gaziranih brezalkoholnih pijač v tem obdobju. V skladu s tem so v nadaljevanju najprej identificirane prednosti na tem področju, nato pa ključne vrzeli in pa predlogi rešitev za izboljšanje stanja na področju zagotavljanja zdravega prehranjevanja.
Ugotavljanje dejanske telesne dejavnosti je, skupaj z interpretacijo, ena izmed najzahtevnejših stvari v epidemiologiji. Tradicionalno so količino in intenzivnost telesne dejavnosti določali na podlagi samoporočanja, vendar pa je ta metoda, kljub svoji razširjenosti, ostala precej nenatančna, saj je veljavnost tovrstnih vprašalnikov nizka, obstajajo pa tudi dokazi, da navadno tudi precenjuje dejansko trajanje in intenzivnost telesne dejavnosti. Zaradi tega se vse bolj uveljavlja objektivnejša metoda ugotavljanja telesne dejavnosti s pomočjo akcelerometrije. Podatki raziskav Z zdravjem povezan življenjski slog (za odrasle) in HBSC, ARTOS (za otroke in mladostnike) temeljijo na samoporočanjem, medtem ko SLOfit, z mersko baterijo, ki se nanaša na z zdravjem povezan fitnes, opravlja natančne meritve v sklopu različnih testov. Podatki za gibalne navade med otroci in mladostniki, ki uporabljajo metodo samoporočanja, se med seboj nekoliko razlikujejo. HBSC raziskava poroča, da se skladno s priporočili giblje ena petina mladostnikov, medtem ko raziskava ARTOS kaže, da so mladostniki v povprečju zmerno telesno dejavni več kot 3 ure na dan. Nasploh so podatki raziskave ARTOS bolj optimistični kot podatki raziskave HBSC. Kot za prehranjevalne navade naj bi tudi za gibalne navade veljalo, da imajo spol, starost in socio-ekonomski položaj družine ključni vplvi telesno dejavnost otrok in mladostnikov. Zaradi opisane problematike natančnosti določanja telesne dejavnosti otrok in mladostnikov, je stopnja telesnega fitnesa bolj zanesljiv kazalnik gibalnih navad (SLOfit raziskava). Po teh podatkih je razvidno, da je v Sloveniji še vedno večji del populacije ustrezno gibalno učinkovit, medtem ko je zaskrbljujoč predvsem odstotek otrok in mladostnikov, ki so gibalno neučinkoviti, saj je pri njih ukvarjanje s telesnimi dejavnostmi višje intenzivnosti – tvegano. Podatki za odraslo populacijo (samoporočani) kažejo naraščajoč trend odstotka odraslih, ki se gibljajo skladno s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Podatki nadalje tudi kažejo, da ni posebnih razlik med pripadniki spodnjega in višjega družbenega sloja ter med različnimi stopnjami izobrazbe v količini telesne dejavnosti. Neprimerno okolje s slabo infrastrukturo, pomanjkanje ustreznih objektov, slabo finančno stanje, pomanjkanje časa, utrujenost in preslaba ozaveščenost so najpomembnejši dejavniki, ki so povezani z nezadostno telesno dejavnostjo.
Podatki zbirke SLOfit (telesna višina, masa, kožna guba) kažejo, da se je odstotek debelih otrok in mladostnikov, od konca 80-ih let 20. stoletja do danes, povečal za 3-krat. Podatki te zbirke v zadnjem času pa kljub vsemu niso tako pesimistični, saj kažejo na to, da se je naraščanje prekmerne prehranjenosti v zadnjih petih letih ustavilo. Pozitiven učinek je bil opazen po vpeljavi programa Zdrav življenjski slog v sovenske osnovne šole (šolsko leto 2010/2011). Odstotek debelih otrok in mladostnikov je po objektivno izmerjenih podatkih za tretjino višji v primerjavi s podatki, pridobljenimi s samoporočanjem (HBSC). Podatki samoporočanja ocenjujejo, da je okviren odstotek debelih otrok in mladostnikov – četrtina, medtem ko zadnji podatki kažejo celo na rahel upad odstotka čezmerno hranjenih otrok in mladostnikov. Samoporočani podatki stanja prehranjenosti za odraslo populacijo kažejo na trend povečevanja debelosti med odraslimi, pri čemer je odstotek čezmerno hranjenih višji pri moških kot pri ženskah. Podatki tudi kažejo, da se odstotek debelih in čezmerno hranjenih z višanjem družbenega sloja zmanjšuje.
Velik vpliv na zdrav življenjski slog ima posameznik sam, ki lahko z ustrezno prehrano in telesno dejavnostjo ohranja in krepi svoje zdravje. Pomembni pa so tudi drugi dejavniki, ki vplivajo na javno zdravje in življenjski slog ljudi. Pomembno vlogo ima sistem in programi izobraževanja, ponudba prehrane in pa ustrezna infrastruktura, ki omogoča telesno dejavnost (več o infrastrukturi v poglavju 7).
Prehransko izobraževanje se izvaja v obliki formalnega in neformalnega izobraževanja. Formalno prehransko izobraževanje poteka na vseh ravneh izobraževanja, od osnovne šole, srednje šole, do fakultete. V času osnovnošolskega izobraževanja se učenci seznanijo s prehranskimi vsebinami, saj so te vključene v različne obvezne predmete (Spoznavanje okolja, Naravoslovje in tehnika, Naravoslovje, Gospodinjstvo, Kemija, Biologija) in v dva izbirna predmeta (Sodobna priprava hrane in Načini prehranjevanja). Formalno in neformalno prehransko izobraževanje v osnovni šoli izvajajo predvsem učitelji, ki se v času študija na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani usposabljajo za poučevanje predmeta Gospodinjstvo. Analiza pedagoških študijskih programov, ki se izvajajo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem je pokazala, da prehranske vsebine niso vključene v redne predmete analiziranih programov. V zagotavljanje zdrave prehranske oskrbe otrok in drugih skupin prebivalstva so vključeni tudi diplomanti Biotehniške fakultete, smer Živilstvo in prehrana. Obstajajo tudi nekateri višješolski programi – Gostinstvo in turizem, Živilstvo in Prehrana. Gibanje je vključeno v osnovnošolski ter srednješolski kurikul ter terciarno izobraževanje, z vidika strokovnega izobraževanja na teriarnem nivoju pa daleč največ vsebin ponujata Fakulteta za šport v Ljubljani in Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo na Univerzi na Promorskem (program Aplikativna kineziologija). Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem in Univerze v Mariboru ponujajo vsebine s področja gibanja le v programih predšolska vzgoja in razredni pouk, saj diplomanti tega programa v vrtcu ter prvem in drugem triletju poučujejo gibalno oz. športno vzgojo, medtem ko Pedagoška fakulteta v Ljubljani ponuja vsebine s področja gibanja tudi v programu Specialna in rehabilitacijska pedagogika, ki izobražuje strokovnjake za delo z osebani z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Prehranske in gibalne vsebine pa so vpete tudi v programe s področja zdravstva in medicine (prehrana: študijski program Prehranskega svetovanja – dietetike na Fakulteti za vede o zdravju, Univerze na Primorskem, v okviru magistrskega študija Zdravstvene nega na Univerzi v Mariboru, na študijskih programih obeh medicinskih fakultet, gibanje: Zdravstvena fakulteta v Ljubljani – program Fizioterapije).
Med ključne ukrepe za zagotavljanje zdravja prebivalstva sodi tudi zagotavljanje čim boljših pogojev za zdravo prehranjevanje. V Sloveniji se namenja vrtčevski in šolski prehrani posebno skrb. Ureja jo Zakon o šolski prehrani, Resolucija o nacionalnem programu prehranske politike (2005 – 2010) pa je omogočila tudi sprejetje nekaterih dokumentov, ki podpirajo lažje udejanjanje strokovnih priporočil v praksi. Podatki strokovnega spremljanja prehrane v VIZ kažejo, da ob trenutni organiziranosti vrtčevske prehrane otroci s prehrano v vrtcu pokrijejo tudi do 70 % dnevnih energijskih potreb, medtem ko lahko šolarji z osnovnošolsko prehrano pokrijejo tudi več kot 50 % dnevnih energijskih potreb. Ugotavlja pa se, da šolska kosila ne dosegajo priporočenih energijskih in hranilnih vrednosti za šolarje stare od 10 do 12 let. Glede na priporočene enote, šolska kosila ne vsebujejo dovolj enot zelenjave, dovolj enot maščob in polnovrednih škrobnih živil. Nekoliko več kot priporočeno pa je v obrokih enot mesa in zamenjav mesa. Iz rezultatov raziskave ponudbe prehrane v srednjih šolah se ugotavlja, da imajo srednje šole v 19 % lastno kuhinjo, v 17 % so to kuhinje druge šole ali dijaškega doma, v več kot polovici primerov (56 %) pa je izvajalec zunanji gostinski ponudnik. Podatki kažejo, da so v šolskem letu 2008/2009 dijaki srednjih šol v povprečju 79 % uporabili pravico do dnevnega toplega obroka. Mesečna analiza sestave dijaških jedilnikov je pokazala, da prehranske smernice srednje šole v primerjavi z osnovno šolo in vrtcem uresničujejo najslabše. Sistem subvencionirane študentske prehrane omogoča študentom dostopnost do študentskih obrokov pri izbranih ponudnikih. To pravico omogoča Zakon o subvencioniranju študentske prehrane. Ena od raziskav, ki je bila opravljena o sistemu študentske prehrane, je bila izvedena leta 2005. Ta ugotavlja, da je subvencionirana študentska prehrana zelo pomemben element v vsakdanjem življenju študentov, saj študentje v povprečju porabijo skoraj 14 bonov za prehrano na mesec. Specifične raziskave, ki bi ponudile opis stanja glede ponudbe prehrane v delovnem okolju v Sloveniji, pa trenutno ne obstajajo.
Za zagotavljanje ustrezne telesne dejavnosti prebivalstva je ključnega pomena, da je na voljo ustrezna vadbena infrastruktura, ustrezni vadbeni programi, ob tem pa je za varno ukvarjanje s športnimi telesnimi dejavnostmi potrebno imeti tudi ustrezna športna znanja. V večini evropskih držav je število ur športne vzgoje nižje od povprečnega števila ur drugih predmetov, pri čemer je Slovenija ena od izjem. Z vidika dostopnosti športne vzgoje v Sloveniji je bilo skozi analizo ugotovljeno, da razlik ni, saj vse šole delajo po istem kurikulumu, nastajajo pa razlike v materialnih pogojih, ki so še posebej izražene na podružničnih šolah, katere obiskujejo otroci do 5. razreda. Tam so pogoji za športno vadbo precej slabši, vendar pa zaradi tega bolj izkoriščajo naravno okolje. Analiza stanja je pokazala, da so bili v preteklem letu zagotovljeni dobri infrastrukturni poogji za športno dejavnost znotraj osnovnošolskega izobraževanja in športno-rekreativne dejavnosti na prostem. Zaradi različnih sofinancerjev in nadgradenj šolskega standarda ni popolnega pregleda nad zgrajeno infrastrukturo, kar otežuje oblikovanje optimalne mreže pokritega športnega prostora. Hkrati so bili objekti, zgrajeni pred leti, energetsko potratni in manj prijazni do različnih skupin uporabnikov. V letu 2012 izvedena študija Analiza športnih dvoran, ki vključuje podatke do maja 2012 in pregled nad 995 objekti, ugotavlja veliko regijsko razpršenost, kar se tiče obsega športnih objektov in posameznih vrst športnih dvoran. Glede na zbrane podatke pripada v Sloveniji v povprečju 1,81 m2 površine na učenca v osnovni šoli in pol manj v srednji šoli. Nadalje je bilo ugotovljeno, da 79,5 % vadbenih površin pripada osnovnim šolam, 20,5 % pa srednjim šolam. Razlike glede prostorskih pogojev so med regijami izrazite. Najboljši prostorski pogoji dela za športno vzgojo v osnovni šoli so na Spodnjeposavskem in Pomurskem, najslabši pa v Osrednjeslovenski in Obalno-kraški regiji ter Jugovzhodni Sloveniji, medtem ko v srednjih šolah prednjačita Zasavska in Spodnjeposavska, najmanj vadbenega prostora za dijake pa je v Osrednjeslovenski regiji.
Preko fokusnih skupin je bil pridobljen vpogled v stanje na lokalnem nivoju, na podlagi česar je bilo identificiranih vrsta koristnih ukrepov. V okviru projekta NFM Uživajmo v zdravju se bodo nekateri cilji in ukrepi že poskušali doseči.
Fokusne skupine z izvajalci so zajemale pet različnih vidikov, do katerih so se udeleženci fokusnih skupin opredelili. Ti vidiki so:
Uporabniki (starši otrok in mladostnikov) pa so svoja mnenja lahko delili v okviru naslednjih vsebin:
Nadgrajeno poročilo:
V projektu “Uživajmo v zdravju” smo izvedli analizo stanja prehranjenosti in gibalnih navad na osnovi dognanj in rezultatov več raziskav, ki so bile izvedene na sledečih populacijah in infrastrukturi:
Raziskava “Z zdravjem povezano vedenje v šolskem obdobju” (HBSC – “Health Behaviour in School Aged Children”) je mednarodna raziskava, ki je narejena na reprezentativnem vzorcu učencev in dijakov, starih 11, 13 in 15 let in se izvaja vsake štiri leta po skupni metodologiji v 43 državah Evrope in Severne Amerike. Raziskava zajema številne vidike mladostnikovega zdravja in življenja: samooceno (duševnega) zdravja, zadovoljstva, poškodbe, ustno zdravje, z zdravjem povezana vedenja (npr. tvegana vedenja,prehrana, gibanje) in tudi socialni kontekst (družina, šola, vrstniki). Namen raziskave je longitudinalno spremljanje vedenja v zvezi z zdravjem v šolskem obdobju. Slovenija se je vanjo vključila v šolskem letu 2001/2002. Raziskavo v Sloveniji izvaja NIJZ, financira pa jo Ministrstvo za zdravje. Nacionalna koordinatorica raziskave je doc. dr. Helena Jeriček Klanšček z NIJZ.
Prek sistema SLOfit Fakulteta za šport že od leta 1982 spremlja vsakoletno stanje in trende telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov med 6. In 19. letom starosti. Merska baterija zajema 8 gibalnih nalog (dotikanje plošč z roko, skok v daljino z mesta, poligon nazaj, dviganje trupa v 60 s, predklon na klopci, vesa v zgibi, tek na 60 metrov ter tek na 600 metrov) in tri antropometrijske mere (višina, masa in kožna guba nadlahti). Meritve za SLOfit so vsako leto v mesecu aprilu izvedene na vseh slovenskih osnovnih in srednjih šolah po enotnem protokolu. V podatkovno zbirko je od leta 1987 vključenih več kot 95 odstotkov vseh osnovnošolcev ter okrog 75 odstotkov srednješolcev. Podatki so centralno očiščeni in obdelani na Fakulteti za šport, vsaka šola pa na podlagi svojih podatkov prejme poročilo, na katerem so navedeni rezultati in standardizirane vrednosti vseh merskih nalog posameznikov ter povprečje standardiziranih vrednosti vseh osmih gibalnih nalog, ki ga imenujemo indeks gibalne učinkovitosti (IGU). IGU nam daje oceno splošne gibalne učinkovitosti posameznika. S pomočjo izmerjene višine in mase izračunavamo tudi indeks telesne mase, na podlagi katerega posameznike razvrščamo v različne razrede prehranjenosti.
Raziskava ARTOS, ki jo izvaja Fakulteta za šport, je ena izmed najstarejših raziskav telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladostnikov ter bio-psiho-socialnih dejavnikov, ki vplivajo na njihov telesni fitnes ali telesno dejavnost. Prvič je bila izvedena leta 1970, nato pa v desetletnih razmikih leta 1983, 1993, 2003 in 2013. Raziskava je vsa leta izvedena na istih osnovnih in srednjih šolah, merska baterija pa zajema tako gibalne naloge kot tudi telesne mere, vprašalnike o zdravju, telesni dejavnosti, motivaciji za gibanje, osebnostnih lastnostih in nekaterih drugih socialnih dejavnikih. Je presečna študija, ki omgoča preučevanje vpliva lokalnih politik, programov in infrastrukture na razvoj otrok in mladostnikov v lokalnem okolju.
Raziskava Pediatrične klinike je študija o prehrani slovenskih adolescentov ob vstopi v 1. letnik. V raziskavi je sodelovalo 2.864 dijakov iz 10 slovenskig regij, starih 15 – 16 let (preventivni sistematski pregled). Raziskava je bila opravljena med letoma 2003 in 2005.
V raziskavo je bilo vključenih 129 otrok (68 dečkov in 61 deklic) iz 11 vrtcev iz Ljubljane in okolice. Njihova povprečna starost je bila 4,2 ± 1,1 leta. Metoda za oceno vnosa hranil je bila osnovana na tridnevnem tehtanju ponujene in zaužite količine hrane (3-day-weighed record). Poleg merjenja ponujene hrane in ostankov je bila določena količina zaužite hrane, staršem pa je bil prvi dan raziskave izročen prehranski dnevnik z navodili, ki je omogočal beleženje vnosa hrane doma/izven vrtca. Pridobljeni podatki o celodnevnem vnosu živil ter analiza preko 120 receptur jedi, ki so jih otroci zaužili v času raziskave so služili za nadaljnjo obdelavo podatkov z računalniškim programom Prodi 5 Expert, s pomočjo katerega smo določili vnos živil po skupinah (žita in škrobna živila, mleko in mlečni izdelki, meso in zamenjave, sadje in zelenjava). Podatke smo primerjali s prehranskimi priporočili.
Zdravstveni statistični letopis je publikacija, v kateri so prikazane ključne informacijo o zdravju prebivalstva in delovanju zdravstvenih služb v Republiki Sloveniji na pregleden in razumljiv način. Z nazornim prikazom podatkov o zdravstvenem stanju in dejavnikih tveganja za zdravje prebivalcev želimo povečati zavedanje o ključni problematiki ter spodbuditi odgovorne strokovnjake k aktivnemu zagovarjanju javnega zdravja. Podatki se zbirajo in objavljajo vsakoletno, na nacionalnem ter regionalnem nivoju (kjer je le to mogoče), na podlagi le teh pa je mogoče opazovati različne ranljive skupine prebivalstva (otroci, mladostniki, starejši, ipd.).
Raziskava je bila izvedena v okviru magistrskega dela na študijskem programu druge stopnje Zdravstvena nega (mag./2I.) na Visoki šoli za zdravstveno nego Jesenice (danes Fakulteti za zdravstvo Jesenice). Vzorec v kvantitativni analizi je zajemal 55,6 % (n = 266) celotne populacije ravnateljev osnovnih šol, v kvalitativni pa 14 strokovnjakov iz šolstva in zdravstva. Ravnatelji so visoko ocenili potrebo po nalogah šolske medicinske sestre, vezane na promocijo zdravja in druge zdravstvene storitve. Izražajo močno potrebo po delovanju medicinskih sester v osnovnih šolah ne glede na značilnosti šol, kot so velikost šole glede na število učencev ali vključenost v mrežo Zdravih šol. To nedvomno odpira nove priložnosti za sodelovanje zdravstva in šolstva.
Obdobna raziskava, ki poteka od leta 2001 (2001, 2004, 2008, 2012) med odraslimi prebivalci Slovenije, starimi od 25 do 64 let . Namen raziskave je preučevanje vedenjskih dejavnikov tveganj in nekatere kronične nenalezljive bolezni. Rezultati v raziskavi so opazovani glede na spol, starostne skupine, izobrazbo, zaposlitveni status in vrsto dela, samo-ocenjeni družbeni sloj, zemljepisno območje in glede na zdravstveno regijo.
Raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi in je interdisciplinarna mednarodna baza mikropodatkov o zdravju, socio-ekonomskem položaju, socialnih in družinskih omrežjih več kot 110.000 posameznikov starejših od 50 let, iz 20 evropskih držav (in Izraela). Leta 2010 so se raziskavi SHARE pridružila tudi Slovenija. Za ostale države je bil to že tretji redni panelni val raziskave. Glavni koordinator raziskave SHARE je dr. Axel Börch – Supan (Müncehenski center za ekonomiko staranja na Max-Planck Inštitutu). Raziskava SHARE je harmonizirana z ameriško raziskavo o zdravju in upokojevanju in z angleško longitudinalno raziskavo staranja in je že postala zgled za razvoj številnih drugih raziskav o staranju povsod po svetu. Raziskava temelji na panelnem pristopu, s katerim lahko zajamemo dinamiko procesa staranja. Interdisciplinarni pristop omogoča vpogled v celotno sliko procesov staranja. Strogo določeni znanstveni postopki zagotavljajo mednarodno primerljive raziskovalne rezultate.
Analiza je narejena na vzorcu 995 šolskih športnih dvoran (785 osnovnošolskih in 210 srednješolskih), za katere so bili pridobljeni podatki do konca maja 2012. Podatki o osnovnih značilnostih šolskih športnih dvoran so bili pridobljeni prek spletne aplikacije Športni objekti, ki jo je pripravil Javni zavod RS za šport Planica. Glavni namen te študije je bil ugotoviti, kakšna je prostorska razporeditev, obseg in starost pokritih šolskih športnih prostorov glede na statistične regije in mestne občine ter s katerimi uporabniškimi skupinami oz. dejavnostmi so ti prostori zasedeni.
Publikacija z naslovom »Identifikacija vrzeli in potrebnih ukrepov za izboljšanje stanja na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti – povzetki ključnih ugotovitev na podlagi analize stanja in ocene potreb« je nastala na podlagi ključnih ugotovitev s področja zdravega življenjskega sloga, preprečevanja in obvladovanja debelosti ter zmanjševanja neenakosti med otroci, mladostniki in odraslimi v Republiki Sloveniji (RS). S publikacijo njeni avtorji želijo predstaviti ključne identificirane vrzeli in potrebne ukrepe za izboljšanje stanja na omenjenih področjih. Omenjene vrzeli in rešitve, ki so predstavljene v nadaljevanju, temeljijo na zadnjih, najbolj aktualnih podatkih, povzetih iz različnih raziskav ter na podlagi strokovne refleksije na mnenja, ki so bila pridobljena s strani fokusnih skupin.
